Draga Marinka, hvaležna sem Bogu, da sta se na Barki najini življenjski poti prekrižali. Koliko pozornosti, dobrohotne naklon jenosti, duhovne globine, radovednosti pa tudi humorja se je razkrivalo v tvojih vprašanjih, vsakič, ko smo se srečali!
“Kje je M.? In kje je I.? A sta pridna al ti nagajata?”
“Kako bo v nebesih!? A tam ne bom imela hudih misli?”
“Klemen, a si ti Bog, k maš tako brado?!”
Pa tista tvoja, ob kateri mj je šlo še posebej na smeh, ker sem se v njej tudi sama prepoznala: “Za vse sama!”
Spočij si zdaj v Božjem naročju in zaplavaj v svobodi in miru. Pa spomni se nas, ki smo še “tu doli” in nam pomagaj, tako kot si nam pomagala, ko si bila še med nami, prepoznavati kaj je zzares pomembno in kaj ne.
Bogu hvala za tvoje življenje.

Marinka.Hvaležna sem,da sem bila tvoja sorodnica.Kljub tvoji drugačnosti že od rojstva si imela ljubeče srce.Ob vsakem obisku pri vas si me bila vedno tako vesela.Hribrska Marinka ane Kuk je lepi,Kuk sem vesela to si ponovila večkrat me pobožala malo poskočila in šla v sobo.Ko sem odhajala si me vedno pobožala po laseh mi dala roko in pospremila do vhoda.Spet isto Kuk je lepo Kuk sem vesela in vedno Zbogom.Marinka hvala ti za vse to,ki me bo za vedno spremljalo.Sedaj pa uživaj skupaj z mamico in očetom v nebeškem kraljestvu in prepevaj Marijine pesmi ki si jih imela tako rada.ZBOGOM.